Novo leto

Medtem ko v večini evropskih držav 2. januar pomeni vrnitev v ustaljeni ritem – zvonenje budilk, prometne konice in zaprašene novoletne zaobljube –, si v Sloveniji privoščimo še en dan oddiha. To ni samoumevno. In ne gre zgolj za podaljšan vikend ali priložnostno ugodnost, temveč za premišljeno odločitev zakonodajalca, ki ima svoje razloge.

Zakaj dva novoletna dneva?

Slovenija je med redkimi evropskimi državami, ki priznavajo dva novoletna dneva kot dela prosta. Ta tradicija sega v čas socialistične Jugoslavije, ko sta bila oba dneva določena kot praznika. Po osamosvojitvi leta 1991 je Slovenija to ureditev ohranila v Zakonu o praznikih in dela prostih dnevih. Razlog ni bil zgolj nostalgija – šlo je za prepoznanje, da novoletno praznovanje za večino ljudi ni enodnevna zadeva. Silvestrovanje traja do zgodnjih jutranjih ur, družinska srečanja se raztegnejo čez dan, in preprosto: en dan ni dovolj, da bi se človek vrnil v normalno stanje.

Primerjalno gledano, imajo dva novoletna dneva tudi nekatere druge države – Švica denimo, Škotska, Romunija. A vseeno gre za izjemo, ne pravilo. Številni Evropejci nam ob tem zavijajo z očmi, češ da si to ne moremo privoščiti. Pa si.

Kako Slovenci preživimo 2. januar

Če je 1. januar dan okrevanja, je 2. januar dan, ko se počasi vračamo v resničnost – a še ne čisto. Mnogi ta dan izkoristijo za sprehode v naravi. Če je sneg, so smučišča polna; če je suho, so pešpoti v okolici mest nenavadno živahne za zimski dan. Družine obiščejo sorodnike, ki jih dan prej niso utegnile. Nekateri opravijo novoletne nakupe – januarske razprodaje se pogosto začnejo prav 2. januarja.

Za gostince in turistične delavce je 2. januar delovni dan kot vsak drug – pravzaprav eden bolj zasedenih. Smučarski centri, terme in gostilne beležijo v teh dneh visoko zasedenost. Zanimivo je, da se je prav okrog novega leta v zadnjih letih razvil poseben fenomen: vedno več Slovencev se odloča za kratke zimske počitnice v domačih krajih, namesto da bi odpotovali v tujino. Tatry in avstrijska smučišča so še vedno priljubljena, a domači ponudniki poročajo o rasti obiska.

Ekonomski vidik

Kritiki drugega novoletnega praznika občasno opozarjajo na gospodarsko škodo, ki jo prinese dodaten dela prost dan. Izračuni Gospodarske zbornice kažejo, da vsak dela prost dan slovensko gospodarstvo stane okrog 100 milijonov evrov izgubljenega BDP-ja. A ta številka je varljiva – ne upošteva namreč potrošnje v turizmu, gostinstvu in trgovini, ki jo prazniki spodbujajo. Poleg tega je dokazano, da počitek pozitivno vpliva na produktivnost v naslednjih tednih.

V razpravah o morebitni ukinitvi drugega novoletnega praznika – ki se občasno pojavijo v medijih – se večina anket nagiba v korist ohranitve. Slovencem je ta dan preprosto všeč. In v demokraciji to nekaj pomeni.

Manj znana tradicija

V nekaterih slovenskih krajih, zlasti na Gorenjskem in v Posočju, je bil 2. januar v preteklosti dan, ko so fantje hodili po vasi in zbirali »novoletščino« – darove v obliki hrane, pijače ali drobnih monet. Ta običaj, ki je imel korenine v predkrščanskih šegah, je ponekod preživel vse do sredine 20. stoletja. Danes ga poznamo le še iz etnografskih zapisov, a priča o tem, da je bil drugi dan novega leta v ljudski zavesti vedno nekaj posebnega – ne le podaljšek prvega, ampak dan z lastno identiteto.

Dan med prazniki

Drugi januar je tihi praznik. Nima slavnostnih govorov, državnih proslav ali posebnih obredov. Nima niti lastnega imena – uradno je preprosto »drugi dan novega leta«. A morda je ravno v tej tišini njegova največja vrednost. Je dan, ki nam dovoli, da se za hip ustavimo, preden nas vsakdanjik ponovno povleče s seboj. In v svetu, ki se zdi vedno bolj hiter, je tak dan morda vreden več, kot si mislimo.