Dan, ko se je v Evropi vrnila vojna: Začetek invazije na Ukrajino

Ko so se satelitski posnetki spremenili v rakete (24. februar 2022)
Tistega četrtka zjutraj, 24. februarja 2022, se je v Evropi končalo obdobje, ko smo verjeli, da so obsežne invazije le še stvar zgodovinskih učbenikov. Čeprav so ameriške obveščevalne službe tedne prej opozarjale na kopičenje 190.000 ruskih vojakov ob mejah, je marsikdo v Bruslju in Berlinu do zadnjega upal, da gre le za nevarno razkazovanje mišic. Danes ta datum zaznamujemo kot začetek največjega vojaškega spopada na celini po letu 1945, ki je v trenutku sesul evropsko varnostno arhitekturo in sprožil energetsko negotovost.

Diplomacija je odpovedala v trenutku, ko so prve ruske rakete zadele cilje v Kijevu in Harkovu. Šlo je za brutalen opomin, da meje v 21. stoletju niso samoumevne. Odločitev Moskve za napad ni spremenila le usode Ukrajine, temveč je prisilila Nato v najhitrejšo transformacijo v njegovi zgodovini.

Televizijski nagovor in eksplozije ob zori (24. 2. 2022)
Malo pred 6. uro zjutraj po moskovskem času je ruska državna televizija predvajala vnaprej posnet nagovor Vladimirja Putina. Ruski predsednik je v njem uradno razglasil "posebno vojaško operacijo". Kot razlog je navedel demilitarizacijo in domnevno denacifikacijo Ukrajine, hkrati pa ukrajinskim vojakom ukazal, naj odložijo orožje in odidejo domov.

Le nekaj minut po koncu govora so se v Kijevu, Odesi in Mariupolu oglasile prve eksplozije. Rusija ni ciljala le obmejnih položajev, temveč je z vodenimi raketami udarila po letališčih, skladiščih streliva in poveljniških centrih globoko v notranjosti države. Prvi val napadov je bil zasnovan tako, da bi ukrajinsko obrambo ohromil v nekaj urah.

Bitka za Hostomel: zakaj Kijev ni padel
Ruska strategija je temeljila na bliskovitem prodoru iz treh smeri. S severa so enote vstopile iz Belorusije, z juga so prodirale s Krima proti Hersonu, na vzhodu pa so se začeli frontalni spopadi v Donbasu. Ključni trenutek prvega dne, 24. februarja 2022, se je odvil na letališču Antonov v Hostomelu, manj kot 10 kilometrov od prestolnice.

Ruski elitni padalci so s helikopterskim desantom poskušali zavzeti vzletno stezo, da bi tam lahko pristala transportna letala z okrepitvami za zavzetje Kijeva. Ukrajinska vojska je odgovorila silovito. Z obstreljevanjem so poškodovali stezo do te mere, da ruska letala niso mogla pristati, kar je preprečilo hiter padec ukrajinske vlade že prvi dan invazije.

Zelenski ostaja, Ukrajina se oborožuje
Medtem ko so tuji diplomati zapuščali prestolnico, je Volodimir Zelenski razglasil vojno stanje in splošno mobilizacijo za moške med 18. in 60. letom. Njegova potrditev, da ostaja v Kijevu, je postala simbol odpora v prvih urah vojne v Ukrajini.

V Kijevu so oblasti civilistom in prostovoljcem teritorialne obrambe začele razdeljevati avtomatsko orožje. Na cestah proti zahodu, predvsem proti poljski meji, so nastali kilometrski zastoji. Železniške postaje so bile prenatrpane, medtem ko so nad mestom tulile sirene za zračni napad.

Prva bilanca in zasedba Černobila (24.–25. februar 2022)
Do večera prvega dne so ruske sile zasedle območje nekdanje jedrske elektrarne v Černobilu, kar je sprožilo mednarodni preplah. Evropska unija in države G7 so se odzvale s prvim paketom sankcij proti Rusiji.

Prvih 24 ur vojne je zahtevalo visok krvni davek. Po uradnih podatkih Kijeva je 24. februarja 2022 umrlo 137 ljudi, več kot 300 pa jih je bilo ranjenih.

Čeprav je Rusija pričakovala hitro sesutje ukrajinskega odpora, se je že prvi večer pokazalo, da bo konflikt dolgotrajen – ukrajinske sile so namreč zadržale napredovanje na več ključnih frontah, vključno z obrambo Harkova.