Koledarko
    Nazaj na seznam praznikov
    Dela prost dan

    Novo leto

    petek, 2. januar 2026

    Medtem ko v večini evropskih držav 2. januar pomeni vrnitev v ustaljeni ritem – zvonenje budilk, prometne konice in zaprašene novoletne zaobljube –, si v Sloveniji privoščimo še en dan oddiha. To ni samoumevno. In ne gre zgolj za podaljšan vikend ali priložnostno ugodnost, temveč za premišljeno odločitev zakonodajalca, ki ima svoje razloge.

    Zakaj dva novoletna dneva?

    Slovenija je med redkimi evropskimi državami, ki priznavajo dva novoletna dneva kot dela prosta. Ta tradicija sega v čas socialistične Jugoslavije, ko sta bila oba dneva določena kot praznika. Po osamosvojitvi leta 1991 je Slovenija to ureditev ohranila v Zakonu o praznikih in dela prostih dnevih. Razlog ni bil zgolj nostalgija – šlo je za prepoznanje, da novoletno praznovanje za večino ljudi ni enodnevna zadeva. Silvestrovanje traja do zgodnjih jutranjih ur, družinska srečanja se raztegnejo čez dan, in preprosto: en dan ni dovolj, da bi se človek vrnil v normalno stanje.

    Primerjalno gledano, imajo dva novoletna dneva tudi nekatere druge države – Švica denimo, Škotska, Romunija. A vseeno gre za izjemo, ne pravilo. Številni Evropejci nam ob tem zavijajo z očmi, češ da si to ne moremo privoščiti. Pa si.

    Kako Slovenci preživimo 2. januar

    Če je 1. januar dan okrevanja, je 2. januar dan, ko se počasi vračamo v resničnost – a še ne čisto. Mnogi ta dan izkoristijo za sprehode v naravi. Če je sneg, so smučišča polna; če je suho, so pešpoti v okolici mest nenavadno živahne za zimski dan. Družine obiščejo sorodnike, ki jih dan prej niso utegnile. Nekateri opravijo novoletne nakupe – januarske razprodaje se pogosto začnejo prav 2. januarja.

    Za gostince in turistične delavce je 2. januar delovni dan kot vsak drug – pravzaprav eden bolj zasedenih. Smučarski centri, terme in gostilne beležijo v teh dneh visoko zasedenost. Zanimivo je, da se je prav okrog novega leta v zadnjih letih razvil poseben fenomen: vedno več Slovencev se odloča za kratke zimske počitnice v domačih krajih, namesto da bi odpotovali v tujino. Tatry in avstrijska smučišča so še vedno priljubljena, a domači ponudniki poročajo o rasti obiska.

    Ekonomski vidik

    Kritiki drugega novoletnega praznika občasno opozarjajo na gospodarsko škodo, ki jo prinese dodaten dela prost dan. Izračuni Gospodarske zbornice kažejo, da vsak dela prost dan slovensko gospodarstvo stane okrog 100 milijonov evrov izgubljenega BDP-ja. A ta številka je varljiva – ne upošteva namreč potrošnje v turizmu, gostinstvu in trgovini, ki jo prazniki spodbujajo. Poleg tega je dokazano, da počitek pozitivno vpliva na produktivnost v naslednjih tednih.

    V razpravah o morebitni ukinitvi drugega novoletnega praznika – ki se občasno pojavijo v medijih – se večina anket nagiba v korist ohranitve. Slovencem je ta dan preprosto všeč. In v demokraciji to nekaj pomeni.

    Manj znana tradicija

    V nekaterih slovenskih krajih, zlasti na Gorenjskem in v Posočju, je bil 2. januar v preteklosti dan, ko so fantje hodili po vasi in zbirali »novoletščino« – darove v obliki hrane, pijače ali drobnih monet. Ta običaj, ki je imel korenine v predkrščanskih šegah, je ponekod preživel vse do sredine 20. stoletja. Danes ga poznamo le še iz etnografskih zapisov, a priča o tem, da je bil drugi dan novega leta v ljudski zavesti vedno nekaj posebnega – ne le podaljšek prvega, ampak dan z lastno identiteto.

    Dan med prazniki

    Drugi januar je tihi praznik. Nima slavnostnih govorov, državnih proslav ali posebnih obredov. Nima niti lastnega imena – uradno je preprosto »drugi dan novega leta«. A morda je ravno v tej tišini njegova največja vrednost. Je dan, ki nam dovoli, da se za hip ustavimo, preden nas vsakdanjik ponovno povleče s seboj. In v svetu, ki se zdi vedno bolj hiter, je tak dan morda vreden več, kot si mislimo.

    Na današnji dan

    2.

    januar

    petek

    Dan v tednu

    Slovenija

    Država

    Da

    Dela prost

    Novo letoPrejšnjiPrešernov dan - slovenski kulturni praznikNaslednji

    Preberite si tudi

    Predsednik Wilson poziva k vojni proti Nemčiji

    Dan, ko so ZDA zapustile osamo in spremenile potek zgodovine

    2. april 2026

    Wilsonov prelom z izolacionizmom: Kako so potopljene ladje in prestrežena depeša leta 1917 prisilile ZDA v prvo svetovno vojno in spremenile svet.

    ZDA
    prva svetovna vojna
    Woodrow Wilson
    Starinski pralni stroj iz lesa, razstavljen v danskem muzeju, z ročnim mehanizmom za vrtenje, ki ponazarja zgodnje poskuse mehanizacije pranja perila - Foto: Shutterstock

    28. marec: Dan, ko se je začela revolucija pranja perila

    28. marec 2026

    Ste vedeli, da je bil prvi patent za pralni stroj uničen v požaru? Raziskujemo zgodbo o izumu iz leta 1797, ki nam je prihranil tisoče ur težkega dela.

    ZDA
    izum
    tehnologija
    - Foto: Ilustracijska slika

    Zgodovina schengna: Dan, ko so v Evropi padle mejne zapornice

    26. marec 2026

    Schengen ni le birokracija, ampak svoboda. Preverite, kako so leta 1995 padle prve meje in zakaj je ta dosežek danes pod večjim pritiskom kot kadarkoli.

    Schengen
    meje
    Evropska unija
    Ludwig van Beethoven v poznih letih - Foto: Wikimedia / Javna domena

    Zadnje ure Beethovna: Tragičen konec glasbenega genija

    26. marec 2026

    Beethoven ni umrl v miru. Zadnji izdih je pospremil s pestjo v zrak sredi nevihte, medtem ko so mu jetra odpovedovala v mrzli dunajski sobi.

    Beethoven
    klasična glasba
    Dunaj
    Bitka iz grške vojne za neodvisnost - Foto: Johann Georg Christian Perlberg Wikimedia / Javna domena

    Grška vojna za neodvisnost: Kako se je rodila sodobna Grčija

    25. marec 2026

    Grčija se je pred dvema stoletjema s krvjo iztrgala imperiju. Spoznajte zgodbo o tajnih društvih, Lordu Byronu in bitki, ki je spremenila zemljevid Evrope.

    revolucija
    neodvisnost
    Grčija
    Podpis Rimske pogodbe postavil temelje Evropske unije

    25. marec 1957: Datum, ki je za vedno spremenil podobo Evrope

    25. marec 2026

    Leta 1957 so v Rimu podpisali pogodbo na prazne liste papirja in postavili temelje današnji EU. Preberite, kako je nastal najmočnejši trgovinski blok.

    Rimska pogodba
    EGS
    Evropska unija
    Darnley stage 3

    Smrt Elizabete I.: Konec dinastije Tudor in vzpon Stuartov

    24. marec 2026

    Smrt Elizabete I. je končala dobo Tudorjev. Razkrivamo, kako so svetovalci v ozadju pripravili teren za novega kralja in preprečili državljansko vojno.

    Elizabeta I.
    Anglija
    Tudorji
    Zakon o pooblastilih iz leta 1933, objavljen v Reich Law Gazette - Foto: Wikimedia / Javna domena

    Kako je Hitler legalno prevzel oblast: Lekcija iz leta 1933

    23. marec 2026

    23. marec 1933 je opomin, kako hitro demokracija pade. Poglejte, kako so nacisti izkoristili požar Reichstaga za pravno uničenje svobode in opozicije.

    Nemčija
    nacizem
    Hitler
    zgodovina
    John Young in Gus Grissom na izstrelitveni ploščadi - Foto: NASA Wikimedia / Javna domena

    Misija Gemini 3: Dan, ko je človek prvič pilotiral vesolje

    23. marec 2026

    Misija Gemini 3 je leta 1965 tlakovala pot na Luno. Brez tveganega manevriranja v orbiti in Grissomove trrme bi program Apollo ostal le teoretična pobuda.

    Gemini 3
    vesolje
    astronavtika
    NASA
    Robert Koch v svojem laboratoriju - Foto: Wikimedia / Javna domena

    Robert Koch in odkritje, ki je spremenilo medicino

    23. marec 2026

    Robert Koch je leta 1882 razkrinkal povzročitelja tuberkuloze in medicino iz ugibanj popeljal v laboratorij. Spoznajte zgodbo o odkritju, ki je rešilo milijone.

    medicina
    tuberkuloza
    znanost
    Robert Koch
    Elizabeth Taylor 1952 portret - Foto: Wikimedia / Javna domena

    Elizabeth Taylor: Slovo zadnje boginje zlatega Hollywooda

    23. marec 2026

    Elizabeth Taylor je bila zadnja prava filmska boginja. Spominjamo se zvezdnice, ki je Hollywood prisilila, da igra po njenih pravilih in milijonskih honorarjih.

    film
    kultura
    Hollywood
    Elizabeth Taylor
    Sedež Svetovne meteorološke organizacije v Ženevi - Foto: Shutterstock

    Zakaj je 23. marec ključen za varnost svetovnega letalstva?

    23. marec 2026

    Brez 23. marca 1950 bi bil letalski promet v kaosu. Preberite, kako je Svetovna meteorološka organizacija poenotila svet in povečala varnost poletov.

    znanost
    Združeni narodi
    WMO
    vreme
    Frauenplan z gostilno Zum weißen Schwan in Goethejevo hišo - Foto: Louis Held Wikimedia / Javna domena

    Goethejeva smrt: Konec dobe, ki je spremenila nemško kulturo

    22. marec 2026

    Goethejeva smrt leta 1832 je končala dobo weimarske klasike. Preverite, zakaj so bile njegove zadnje besede o luči v resnici povsem banalne.

    literatura
    Weimar
    Goethe
    1280px Byobu of Matsumae by Kodama Teiryo

    Kako je Edo postal Tokio: Rojstvo največje metropole na svetu

    22. marec 2026

    Kako je blatna vas Edo postala Tokio? Spoznajte vizijo šoguna Ieyasuja, ki je leta 1603 začel graditi največjo metropolo na svetu.

    šogun
    Japonska
    Tokio
    Diagram originalnega ruby laserja, anotiran - Foto: Wikimedia / Javna domena

    Zgodovina laserja: Patent, ki je spremenil sodobno medicino

    22. marec 2026

    Brez patenta iz leta 1960 bi bila medicina danes precej bolj boleča. Preverite, kako je laserski žarek nadomestil skalpel in spremenil operacije.

    laser
    tehnologija
    patent
    Avtoportret Guercina - Foto: Wikimedia / Javna domena

    Guercino: Baročni mojster svetlobe in poslovni genij

    21. marec 2026

    Guercino je znal unovčiti vsako potezo čopiča. Preberite, kako je po smrti tekmeca Renija prevzel prestol v Bologni in zakaj so njegove risbe danes na Windsorju.

    slikarstvo
    Guercino
    barok

    Upravljanje piškotkov

    Spoštujemo vašo zasebnost. Izberite, katere piškotke želite dovoliti. Vaše nastavitve lahko kadarkoli spremenite.

    Politika piškotkovPolitika zasebnosti|IAB TCF v2.2 skladen sistem