Danes se nam zdi samoumevno, da se vesoljska plovila v orbiti srečujejo, združujejo in natančno manevrirajo, a pred šestimi desetletji je bila realnost povsem drugačna. Vsak premik v praznini nad nami je bil nevaren eksperiment, pri katerem so se inženirji učili sproti, pogosto na robu katastrofe. Zgodovina tega datuma nas vrača v čas, ko je Nasa končno prenehala le "padati" okoli Zemlje in začela dejansko pilotirati svoje stroje.

23. marca 1965 je s Floride, natančneje z izstrelišča Cape Kennedy, poletela misija Gemini 3. To ni bil le še eden v vrsti poletov; bila je prva ameriška odprava, v kateri sta v tesni kapsuli sedela dva človeka hkrati. Gus Grissom in John Young sta v slabih petih urah trikrat obkrožila planet, njun glavni dosežek pa niso bili le prevoženi kilometri, temveč dejstvo, da sta kot prva v zgodovini ročno spremenila orbito plovila. Brez te sposobnosti bi bile sanje o Luni le teoretična pobuda na papirju.

"Molly Brown" – kapsula z imenom, ki je jezilo šefe

Med pomembnimi dogodki na današnji dan izstopa precej nenavadna izbira imena za vesoljsko plovilo. Poveljnik Gus Grissom je svojo kapsulo poimenoval "Molly Brown", kar je bila neposredna provokacija vodstva agencije Nasa. Grissom je namreč na svoji prejšnji misiji Mercury-Redstone 4 skoraj utonil, ko se je njegova kapsula Liberty Bell 7 po pristanku v oceanu potopila. Molly Brown je bila junakinja takrat priljubljenega muzikala, znana kot "nepotopljiva".

Uradniki v Washingtonu so bili besni in so zahtevali spremembo imena, a jih je Grissom hitro utišal. Dejal je, da je njegova naslednja izbira "Titanik". Pri Nasi so raje stisnili zobe in dovolili, da Molly Brown poleti. Ta koledarski datum tako ne označuje le tehničnega napredka, ampak tudi upor astronavtov proti togi birokraciji, ki je želela sterilno podobo vesoljskega programa.

Prvi pravi "volan" v vesolju

Na ta dan leta 1965 sta Grissom in Young preizkusila sisteme, ki so bili svetlobna leta pred prejšnjimi kapsulami Mercury. Gemini 3 je bil opremljen s sistemom OAMS – serijo 16 majhnih raketnih motorjev, ki so bili razporejeni po zunanjosti modula. To je bilo prvič, da astronavta nista bila le potnika v balistični kapsuli, temveč sta imela v rokah dejanski nadzor nad svojo potjo.

Grissom je že v prvi orbiti uspešno vžgal potisnike in znižal eliptično pot plovila. Pozneje sta izvedla še spremembo naklona tirnice, kar je bil ključen dokaz, da se lahko plovilo v vesolju aktivno premika proti drugemu objektu. Zgodovina današnjega dne potrjuje, da je bil prav ta polet tisti, ki je omogočil poznejše združevanje modulov v programu Apollo. Če ne znaš spremeniti orbite, se na poti do Lune nimaš kam vrniti.

Sendvič, ki je skoraj ustavil program

Kaj se je zgodilo na današnji dan, pa vključuje tudi eno najbolj bizarnih anekdot astronavtike. John Young je v žepu svoje vesoljske obleke na krov pretihotapil sendvič s soljeno govedino. Kupil ga je v lokalni delikatesi, pretihotapil pa mu ga je kolega Wally Schirra. Ko je Young sredi poleta sendvič ponudil Grissomu, se je začela prava drama v malem.

Takoj ko je Grissom ugriznil v kruh, so po kabini začele leteti drobtine. V breztežnosti so te majhne smeti smrtno nevarne, saj lahko zaidejo v občutljivo elektroniko ali astronavtoma v oči. Grissom je sendvič hitro pospravil, a škoda je bila narejena. Po vrnitvi je moralo vodstvo Nase zagovarjati incident pred ameriškim kongresom, kjer so politiki besneli zaradi ogrožanja milijonske opreme s kosom kruha.

Morska bolezen in napačni izračuni

Današnji datum v koledarju nas opominja, da so bili začetki polni napak, ki bi bile danes nedopustne. Ob povratku v atmosfero je kapsula Gemini 3 zgrešila ciljno točko v Atlantiku za kar 84 kilometrov. Inženirji so namreč v vetrovnikih napačno izračunali zračni upor plovila, zaradi česar je kapsula ustvarila manj vzgona, kot so predvideli računalniki.

Ta dan v zgodovini se je za posadko končal precej klavrno. Medtem ko sta v razburkanem morju več kot pol ure čakala na helikopter, ju je v zaprti in vroči kapsuli začelo močno zibati. Oba sta dobila hudo morsko bolezen in sta ob prihodu reševalcev komaj stala na nogah. Kljub slabosti in napačnemu pristanku je bila misija popoln uspeh, saj je dokazala, da človek lahko varno upravlja plovilo v orbiti. Brez Grissomovega tveganja in Youngovega sendviča pot do Lune verjetno nikoli ne bi bila tlakovana.