Dan suverenosti

Petindvajseti oktober 1991: iz koprskega pristanišča je izplula zadnja ladja z vojaki Jugoslovanske ljudske armade. S tem dejanjem – tihim, brez slavja, brez streljanja – se je končalo poglavje, ki se je začelo desetletja prej. Slovenija je bila prvič v svoji sodobni zgodovini resnično suverena: na njenem ozemlju ni bilo več tuje vojske.

Pot do umika

Po desetdnevni vojni junija in julija 1991 je sledilo obdobje pogajanj. Brionska deklaracija, sprejeta 7. julija pod posredovanjem Evropske skupnosti, je predvidevala trimesečni moratorij na osamosvojitvene akte in umik JLA iz Slovenije. Pogajanja so bila napeta – Beograd je zavlačeval, Slovenija je bila nepotrpežljiva. A počasi, korak za korakom, so se kasarne praznile, kolone tovornjakov so odhajale proti meji, vojaki so zapuščali položaje.

Umik je trajal tri mesece. Zadnje enote JLA so Slovenijo zapustile 25. oktobra 1991. Ta datum je postal dan suverenosti – ne kot praznik v smislu praznovanja, temveč kot obeležje dejstva, da je bila slovenska samostojnost dokončana. Razglasitev 25. junija je bila politično dejanje; umik vojske pa je bil fizična potrditev, da je ta razglasitev resnična.

Zakaj suverenost ni samoumevna

Beseda »suverenost« zveni abstraktno – kot pravni termin iz učbenikov mednarodnega prava. A na tem mestu, oktobra 1991, je pomenila nekaj zelo konkretnega: da na slovenskem ozemlju odloča slovenska oblast, da slovensko vojsko vodijo slovenski poveljniki, da slovensko mejo nadzoruje slovenska policija. Da noben general v Beogradu ne more več poslati tankov v Ljubljano.

Za ljudi, ki so živeli v Jugoslaviji, to ni bila samoumevnost. Spomin na intervencijo JLA v juniju 1991 – na tanke na cestah, na helikopterje nad Ljubljano, na streljanje na mejnih prehodih – je bil svež. In zavedanje, da bi se to lahko ponovilo, dokler je JLA prisotna na slovenskem ozemlju, je bilo realno. Šele z odhodom zadnjega vojaka se je ta strah razblinil.

Spominski dan

Dan suverenosti je spominski dan, ne dela prost dan. To pomeni, da se življenje odvija normalno – šole delajo, pisarne so odprte, promet teče. A v medijih in institucijah se ob tem datumu spomnijo pomena tega dne. V zadnjih letih se ob dnevu suverenosti organizirajo slovesnosti, zlasti v Kopru, od koder je izplula zadnja ladja z JLA vojaki.

Za mlajše generacije, ki so odraščale v samostojni Sloveniji, je ta dan morda manj čustveno obarvan. A prav zato je vreden obeležja – ker nam opominja, da je bila pot do samostojnosti dolga in da suverenost ni le zastava in himna, temveč zmožnost, da sami odločamo o svoji usodi.