Vrnitev Primorske k matični domovini

Primorska – zemlja med Alpami in morjem, med Sočo in Krasom – je bila po prvi svetovni vojni priključena Italiji. Za tamkajšnje Slovence se je začelo obdobje, ki ga zgodovinarji opisujejo kot eno najtežjih v slovenski zgodovini: fašistična Italija je sistematično zatirala slovenščino, zapirala šole, prepovedovala kulturo, spreminjala priimke. Petnajsti september obeležuje dan, ko se je to obdobje končalo – ko se je Primorska vrnila k matičnemu narodu.

Pod Italijo: 1920–1943

Z rapalsko pogodbo leta 1920 je Italija dobila obsežna slovenska ozemlja – Goriško, Trst, Istro in del Notranjske. Približno 300.000 Slovencev se je čez noč znašlo v tuji državi. Sprva je bilo stanje znosno, a z vzponom fašizma leta 1922 se je začelo načrtno zatiranje. Fašistična oblast je leta 1923 prepovedala slovenščino v šolah in uradih. Priimke so poitalijančevali – Kovač je postal Fabbro, Mlakar postal Malaguer. Kulturna društva so bila razpuščena, tisk v slovenščini prepovedan.

Odgovor Slovencev je bil upor – organizacija TIGR (Trst-Istra-Gorica-Reka), ustanovljena leta 1927, je bila ena prvih antifašističnih organizacij v Evropi. Njeni člani so izvajali sabotaže, organizirali skrivne šole, ohranjali slovensko identiteto pod najtežjimi pogoji. Nekateri so za to plačali z življenjem – bazoviški junaki, ustreljeni leta 1930, so postali simbol primorskega odpora.

Osvoboditev in mirovna pogodba

Med drugo svetovno vojno so primorski Slovenci množično podprli partizansko gibanje. Po italijanski kapitulaciji septembra 1943 so partizani na Primorskem vzpostavili osvobojena ozemlja – eno redkih primerov v Evropi, kjer je odporniško gibanje prevzelo dejansko oblast nad večjim ozemljem. A boji so se nadaljevali – zdaj proti Nemcem, ki so zasedli območje po italijanskem premirju.

Po vojni je usoda Primorske visela v negotovosti. Pariška mirovna pogodba leta 1947 je večji del Primorske dodelila Jugoslaviji, a vprašanje Trsta je ostalo nerešeno do Londonskega memoranduma leta 1954 in dokončno do Osimskih sporazumov leta 1975. Petnajsti september 1947 velja za dan, ko je mirovna pogodba začela veljati in ko se je večina Primorske uradno vrnila.

Pomen za slovensko zavest

Primorska izkušnja je globoko zaznamovala slovensko narodno zavest. Pokazala je, kako krhek je obstoj majhnega naroda, ko večji sosed odloči, da ga bo izbrisal. Hkrati pa je pokazala, da se je mogoče upreti – da jezik in kultura preživita, če se ljudje za njiju borijo. Primorski Slovenci so pod fašizmom ohranili slovenščino na skrivaj: v domačih kuhinjah, v cerkvah, v gozdnih šolah. In ko se je Primorska vrnila, se je vrnila slovenska.

Ta dan ni dela prost, a je pomemben za razumevanje, zakaj Slovenci tako občutljivo reagiramo na vprašanja jezika in identitete. Izkušnja zatiranja ni abstraktna – za mnoge primorske družine je del družinskega spomina, star komaj dve ali tri generacije.