Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Prekmurje – ta zelena ravnica med Muro in madžarsko mejo – je bilo več kot tisoč let pod madžarsko upravo. Medtem ko so Slovenci na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem živeli pod Habsburžani, so prekmurski Slovenci odraščali v povsem drugačnem političnem in kulturnem okolju. Govorili so slovensko, a so bili del madžarskega kraljestva. Ta razklanost se je končala šele 17. avgusta 1919, ko je Prekmurje uradno postalo del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Tisoč let ločenosti

Mura ni bila le reka – bila je meja med dvema svetovoma. Zahodno od nje so Slovenci živeli v avstrijski polovici monarhije, vzhodno pa v madžarski. Prekmurski Slovenci so imeli lastno narečje, lastno literarno tradicijo (t.i. prekmurski knjižni jezik, ki se je razvijal neodvisno od kranjske slovenščine) in lastne kulturne vzorce. Madžarizacija je bila intenzivna – šole so bile madžarske, uradni jezik madžarski, dostop do slovenščine omejen.

Kljub temu so prekmurski Slovenci ohranili svojo identiteto. Protestantski duhovniki so pisali v prekmurščini, ljudska kultura je živela v pesmih in pripovedkah, vaške skupnosti so ohranjale jezik v vsakdanjem življenju. Ko je po prvi svetovni vojni razpadla Avstro-Ogrska, se je odprla možnost, ki je bila prej nepredstavljiva: združitev s preostalimi Slovenci.

Avgustovski dnevi 1919

Pot do združitve ni bila enostavna. Po razpadu monarhije novembra 1918 je Prekmurje sprva ostalo pod madžarsko upravo. Marca 1919 je oblast v Budimpešti prevzela komunistična Madžarska republika (Bela Kunova republika), ki je pomenila dodatno negotovost. Šele po padcu komunistične vlade in na podlagi mirovnih pogodb je antantna vojska – konkretno srbska vojska – avgusta 1919 vstopila v Prekmurje in ga predala jugoslovanski upravi.

Sedemnajsti avgust 1919 velja za dan, ko je bila združitev formalno izvedena. Za prekmurske Slovence je to pomenilo konec tisočletne ločenosti od matičnega naroda. A prehod ni bil brez težav – birokratske spremembe, menjava šolskega sistema, prilagajanje novemu političnemu okolju – vse to je trajalo leta.

Prekmurska identiteta danes

Prekmurje je danes polnopravni del Slovenije, a ohranja svojo posebno identiteto. Prekmursko narečje, prekmurska kulinarika (gibanica, bograč, dödoli), prekmurska arhitektura – vse to priča o bogati kulturni dediščini, ki se razlikuje od preostale Slovenije. In ravno ta raznolikost je bogastvo: Slovenija ni monolitna, temveč mozaik regionalnih identitet, ki skupaj tvorijo celoto.

Spominski dan 17. avgusta ni dela prost dan, a v Prekmurju ga obeležujejo s prireditvami in slovesnostmi. Za preostalo Slovenijo je ta datum morda manj znan – a je vreden pozornosti, ker nas opominja, da slovenstvo ni samoumevno in da so se nekateri Slovenci za pravico, da so Slovenci, morali boriti dlje kot drugi.