Načrtovanje dopusta v Sloveniji že dolgo ni več le vprašanje sprostitve, temveč prava strateška operacija. Takoj ko v roke dobimo nov koledar, oči samodejno iščejo tiste rdeče številke, ki obljubljajo pobeg iz pisarn in proizvodnih hal. Če smo imeli v preteklosti leta, ko so bili prazniki lepo ob koncih tedna kot za stavo, nas leto 2026 postavlja pred precej trd oreh. Koledarska matematika je tokrat neizprosna in bo od nas zahtevala precej več taktičnega načrtovanja dopusta, če ne želimo pregoreti sredi delovnega tedna.

V Sloveniji praznikov, ki padejo na soboto ali nedeljo, ne prenašamo na ponedeljek. To je realnost našega delovnopravnega sistema, ki bo v letu 2026 še posebej občutna. Medtem ko bo gospodarstvo beležilo manjši izpad delovnih ur, bomo zaposleni morali biti precej bolj iznajdljivi pri upravljanju svojih prostih dni.

Statistika, ki ne bo razveselila delavcev

Če pogledamo številke, ima Slovenija 15 dela prostih dni. Sliši se veliko, a podrobnosti razkrivajo drugačno sliko. V idealnem svetu bi vseh 15 dni padlo na delovnik, kar bi nam podarilo tri tedne dodatnega počitka. Leto 2026 pa je praktično nasprotje tega ideala. Kar osem praznikov bo padlo na soboto ali nedeljo.

Za tiste, ki delate od ponedeljka do petka, to pomeni, da boste dejansko prosti le sedem prazničnih dni. To je precejšen padec v primerjavi z leti, ko smo imeli prostih po 11 ali celo 12 dni. Pripravite se na dolge delovne tedne, sploh v jesenskem času, ko bo koledar do nas naravnost mačehovski.

Januar nas je še vedno malce razvajal

Začetek leta je bil paradoksalno odličen. Novo leto (1. januar) je padlo na četrtek, kar pomeni, da je bil 2. januar petek. To je bil tisti famozni »zadetek na loteriji«, ki nam je brez porabe dopusta prinesel štiri proste dni zapored.

Tisti najbolj drzni so si vzeli tri dni dopusta (ponedeljek, torek in sredo pred novim letom) in so si tako z minimalnim vložkom zagotovili celih devet dni oddiha. A veselje ni trajalo dolgo. Že februar nam je prinesel prvo hladno prho: Prešernov dan (8. februar) je bil na nedeljo. Kulturni praznik nam torej leta 2026 ni podaril niti enega prostega trenutka med tednom.

Pomladna klasika in prvi pravi »most«

Aprila se bodo razmere malce izboljšale. Velikonočni ponedeljek je 6. aprila, kar pomeni standarden podaljšan konec tedna. Veliko bolj zanimiv pa je 27. april, dan upora proti okupatorju, ki bo na ponedeljek. To je odlična novica za starše, saj se takrat začnejo prvomajske počitnice, s tem ponedeljkom pa boste prihranili en dragocen dan dopusta pri varstvu otrok.

Pri prazniku dela bo izkupiček polovičen. Prvi maj je petek, kar je ugodno za podaljšan konec tedna, drugi maj pa je sobota. Pozabite na tiste dolge prvomajske počitnice, ki smo jih poznali v preteklosti, ko sta oba dneva padla sredi tedna. Tokrat bo vse skupaj minilo precej hitreje.

Junij: Edina prava priložnost za stratege

Največji potencial leta 2026 se skriva v juniju. Dan državnosti (25. junij) pade na četrtek. To je idealen trenutek, da si rezervirate petek, 26. junija. Z enim samim dnem dopusta dobite štiri dni prostega časa ravno takrat, ko so dnevi najdaljši in morje že vabi. To bo verjetno najbolj iskan datum za dopust v vseh podjetjih, zato svetujem, da si ga v koledarju označite že zdaj.

Jesenski »masaker« praznikov

Dogajanje jeseni bo za ljubitelje prostih dni precej neugodno. Koledar se je dobesedno zarotil proti nam. Dan reformacije (31. oktober) je sobota, dan spomina na mrtve (1. november) pa nedelja. Za starše, ki načrtujejo krompirjeve počitnice, to pomeni, da bodo morali porabiti polnih pet dni dopusta, če bodo želeli biti z otroki, saj prazniki ne pokrijejo niti ene ure delovnega časa.

Tudi december bo mešan. Božič (25. december) je petek, kar obljublja miren podaljšan konec tedna. A že naslednji dan, dan samostojnosti in enotnosti, je sobota. Spet izgubljen dan, ki bi nam sicer podaljšal praznovanje.

Hitri seznam za leto 2026:

  • 1. in 2. januar: četrtek in petek (dvojna zmaga)
  • 8. februar: nedelja (izgubljeno)
  • 6. april: ponedeljek (podaljšan konec tedna)
  • 27. april: ponedeljek (podaljšan konec tedna)
  • 1. maj: petek (podaljšan konec tedna)
  • 2. maj: sobota (izgubljeno)
  • 25. junij: četrtek (priložnost za »most«)
  • 15. avgust: sobota (izgubljeno)
  • 31. oktober in 1. november: sobota in nedelja (dvojna izguba)
  • 25. december: petek (podaljšan konec tedna)
  • 26. december: sobota (izgubljeno)

Gospodarstvo si bo oddahnilo, mi pa malce manj

Medtem ko bomo mi nejevoljno gledali v koledar, bodo direktorji podjetij verjetno zadovoljni. Manj praznikov med tednom pomeni manj prekinitev proizvodnje in lažje doseganje mesečnih načrtov. Ekonomisti poudarjajo, da vsak delovni dan več pomeni višji BDP, a spočit delavec naredi več kot tisti, ki komaj čaka na prost dan.

Leta 2026 bo delovni ritem precej bolj konstanten, sploh v drugi polovici leta. To je morda dobro za izvoz, a slabo za našo kolektivno utrujenost. Svetujem, da dopusta ne hranite za jesen, ker ga takrat ne boste mogli pametno izkoristiti. Raje ga porabite junija ali pa si podaljšajte tisti januarski začetek leta.

Za konec še ena zanimivost: leto 2026 bo imelo zaradi takšne razporeditve praznikov enega največjih fondov delovnih ur v zadnjem desetletju. Ko boste oktobra utrujeni sedeli v pisarni, se spomnite, da niste edini – vsi bomo v istem čolnu, čakajoč na božični petek, ki nas bo končno odrešil.