Če danes pritisnete gumb na pralnem stroju in se čez uro vrnete po čisto perilo, se verjetno ne zavedate, da je bila ta preprosta gesta še pred dvema stoletjema čista znanstvena fantastika. Pranje perila ni bilo le gospodinjsko opravilo, temveč brutalen fizični napor, ki je ženskam vzel cel dan, če ne celo teden. Koledarski datum 28. marec nas vrača v leto 1797, ko je nekdo končno dobil uradno potrdilo, da se tega dela ne da več opravljati le z golimi rokami in vnetimi členki.
Zgodovina tega datuma namreč beleži prvi ameriški patent za pralni stroj. Nathaniel Briggs iz New Hampshira je bil tisti mož, ki je pred 227 leti uvidel, da je v mehanizaciji pranja prihodnost. Čeprav danes o njem ne govorimo s takšnim spoštovanjem kot o Edisonu ali Fordu, je prav on postavil pravni temelj za napravo, brez katere si sodobnega bivanja sploh ne znamo več predstavljati. Današnji dan v koledarju je tako opomnik na začetek konca dobe pralnih desk in ožemanja do žuljev.
Skrivnostni izum, ki ga je pogoltnil ogenj
Tega dne leta 1797 je ameriški patentni urad izdal dokument z naslovom "Clothes Washing". Briggs je imel srečo z birokracijo, saj je bil ameriški patentni sistem takrat star komaj sedem let – prvi zakon o zaščiti izumov je namreč George Washington podpisal šele leta 1790. Vendar pa imamo danes težavo: nihče natančno ne ve, kako je Briggsov stroj sploh bil videti. Leta 1836 je namreč v Washingtonu izbruhnil katastrofalen požar, ki je uničil arhiv s približno 10.000 zgodnjimi patenti, med njimi tudi Briggsovega.
Zgodovinarji morajo zato ugibati na podlagi zapisov iz tistega časa. Verjetno je šlo za robustno leseno škatlo, v kateri so bile lopatice, povezane z ročico. Uporabnik je moral stati ob stroju in ročno vrteti mehanizem, da se je perilo v vroči vodi sploh premaknilo. Ni bilo grelnikov, ni bilo črpalk. Vodo so morali segreti na ognjišču, jo ročno vliti v stroj in jo po končanem delu skozi lesen čep izpustiti na tla ali v odtok. Ta dan v zgodovini torej ne slavi avtomatizacije, temveč prvi resen poskus, da bi fiziko uporabili za odstranjevanje umazanije.
Ponedeljek: Dan, ko so roke krvavele
Da bi razumeli, zakaj so bili pomembni dogodki na današnji dan sploh potrebni, moramo pogledati v takratni vsakdan. V 18. stoletju je bil ponedeljek v večini zahodnega sveta "dan za pranje". To ni pomenilo ure ali dveh dela, temveč celodnevni pekel. Ženske so vodo nosile iz vodnjakov, kurile ogenj pod ogromnimi litoželeznimi kotli in same kuhale milo iz živalske maščobe ter luga, ki je grizel kožo.
Oblačila so drgnile ob rebraste lesene ali kovinske deske, dokler niso bili njihovi členki povsem rdeči. Briggsov patent, ki se je pojavil na ta dan leta 1797, je obljubljal odrešitev, a pot do tja je bila dolga. Prvi stroji so bili dragi in pogosto nezanesljivi. Les je ob stiku z vrelo vodo pokal, tesnila so puščala, vrtenje težkih lesenih lopatic pa je še vedno zahtevalo močne mišice. Kljub temu je bil to prvi korak stran od reke in pranja na kamnih.
Od lesenega korita do električnega šoka
Kaj se je zgodilo na današnji dan, je sprožilo pravo tekmo inovacij. Po Briggsu so se zvrstili številni drugi izumitelji. James King je leta 1851 v proces vpeljal rotacijski boben, Hamilton Smith pa je leta 1858 dodal možnost povratnega vrtenja, da se rjuhe niso zavozlale v neprepoznavno kepo. Vsak tak datum v koledarju je prinesel majhno izboljšavo, dokler lesa končno ni zamenjala trpežna kovina.
Prava revolucija pa je prišla šele več kot stoletje po Briggsovem patentu. Leta 1908 je podjetje Hurley Machine Company iz Chicaga na trg poslalo model Thor. To je bil prvi komercialni električni pralni stroj, ki ga je zasnoval Alva J. Fisher. Thor je bil sicer nevaren – motor ni bil zaščiten, zato so bili kratki stiki in električni udari ob stiku z vodo pogosti – a poti nazaj ni bilo več. Danes po svetu letno izdelajo več kot 100 milijonov pralnih strojev, kar je nepredstavljiva številka za Nathaniela Briggsa, ki je leta 1797 verjetno le upal, da mu ne bo treba več ves dan stati nad vročim kotlom.
Zanimivo je, da kljub vsemu napredku osnovni princip ostaja enak: perilo, voda, milo in mehansko mešanje. Briggsova lesena škatla in vaša najnovejša pametna naprava s povezavo Wi-Fi sta si v jedru bolj podobni, kot si upamo priznati. Vse se je začelo s tistim enim dokumentom, ki ga je pred več kot dvema stoletjema požrl ogenj, a je njegova ideja preživela.
