Ko danes v dnevni sobi s krmilnikom v roki preklapljate med Netflixom, YouTubom in najnovejšo igro v ločljivosti 4K, se verjetno ne zavedate, da je to udobje tlakovala ena sama naprava. Sonyjev PlayStation 2 ni bil le igrača, temveč trojanski konj, ki je digitalno zabavo dokončno preselil iz otroških sob v središče družinskega življenja. Brez te »črne škatle« bi bila pot do sodobnih multimedijskih centrov verjetno precej daljša in bolj trnova.

Tokijski kaos in sesutje spletnih strani

V soboto, 4. marca 2000, je v tokijskem okrožju Akihabara vladalo stanje, kakršno danes vidimo le še ob razprodajah v ZDA ali obiskih verskih voditeljev. Več tisoč ljudi je v mrazu čakalo v vrstah, ki so se vile čez več mestnih četrti. Sony je za prvi dan zagotovil skoraj milijon konzol (natančneje okoli 980.000), a so bile razprodane v pičlih nekaj urah.

Tisti, ki so srečo poskušali prek spleta, so naleteli na digitalni zid. Sonyjeva spletna stran za naročila je pod pritiskom milijonov klikov klonila in se sesula. To je bil čas, ko so se cene na črnem trgu v trenutku potrojile, pomanjkanje čipov pa je Sony prisililo v logistično telovadbo, ki je trajala še mesece po izidu.

DVD kot as iz rokava

Zakaj so ljudje, ki nikoli niso držali igralnega ploščka v rokah, stali v vrstah za PS2? Odgovor se skriva v treh črkah: DVD. Leta 2000 so bili namenski predvajalniki DVD luksuzna dobrina, ki je stala celo premoženje. Sony je ubral genialno taktiko in v konzolo vgradil predvajalnik filmov, celotna naprava pa je bila pogosto cenejša od samostojnih predvajalnikov znamk, kot sta Panasonic ali Philips.

Z enim nakupom je oče dobil kino v dnevni sobi, otroci pa najzmogljivejšo igralno konzolo na trgu. Ta strateška poteza je format DVD v hipu potisnila v širšo rabo in zapečatila usodo videokaset VHS.

Mit o procesorju za vodenje raket

Okoli procesorja »Emotion Engine«, ki sta ga skupaj razvila Sony in Toshiba, se je hitro spletla urbana legenda, ki jo je podpihovala celo japonska vlada. Zaradi takratne surove moči 128-bitnega čipa, ki je tiktakal pri 294 MHz, so japonski uradniki konzolo uvrstili na seznam tehnologij z omejenim izvozom.

Strah, da bi lahko tuje vojske (takrat se je največ šepetalo o Iraku) uporabile procesorsko moč PS2 za izračunavanje trajektorij balističnih raket, je bil verjetno pretiran, a za Sony je bila to najboljša brezplačna reklama vseh časov. Kdo si ne bi želel imeti »vojaškega superračunalnika« pod televizorjem?

Tehnične specifikacije in pametna dediščina:

  • Procesor: 128-bitni Emotion Engine (294 MHz).
  • Grafika: Graphics Synthesizer (147 MHz).
  • Pomnilnik: 32 MB RDRAM.
  • Povratna združljivost: PS2 je brez težav poganjal igre za originalni PlayStation, kar je ob izidu pomenilo takojšen dostop do tisočev naslovov.

Konec za Sego in rojstvo novih standardov

Brutalna prevlada PlayStationa 2 je imela tudi svoje žrtve. Sega, ki je s svojo konzolo Dreamcast poskušala ujeti korak, je manj kot leto dni po globalnem izidu PS2 odnehala in se umaknila iz proizvodnje strojne opreme. Sonyjeva dominacija je bila tako močna, da je prisilila Microsoft v hiter razvoj prvega Xboxa, Nintendo pa v eksperimentiranje z GameCubom.

Na tej platformi so zrasli naslovi, ki so spremenili dojemanje iger. Grand Theft Auto III je definiral žanr odprtega sveta, Metal Gear Solid 2 je prinesel filmsko režijo, ki se je ne bi sramoval niti Hollywood, Gran Turismo 3 pa je postavil visoke standarde za dirkaške simulacije.

Neverjetnih 13 let na trgu

Večina konzol zastari v petih ali šestih letih, PlayStation 2 pa je kljuboval času. Sony je proizvodnjo uradno ustavil šele 4. januarja 2013 – v času, ko je bil na trgu že dolgo PlayStation 3, svet pa se je pripravljal na prihod »štirice«.

Zadnji dokaz o neverjetni trdoživosti te naprave je podatek, da je zadnja uradna igra zanjo, Pro Evolution Soccer 2014, izšla novembra 2013. To pomeni, da so razvijalci ustvarjali vsebine za to strojno opremo skoraj 14 let. S prodanimi 155 milijoni enot PS2 ostaja nepremagan kralj, ki ga do danes niso uspeli zriniti s prestola niti tehnološko naprednejši nasledniki.