Napoleon in Joséphine: Poroka iz interesa, ki je spremenila zgodovino

Če bi danes v Parizu iskali dokaz, da se ljubezen in politika mešata na najbolj nenavadne načine, bi težko našli boljšo zgodbo od tiste, ki se je odvila v drugem okrožju pred več kot dvema stoletjema. Ko sta 9. marca 1796 pred matičarja stopila Napoleon Bonaparte in Marie Josèphe Rose Tascher de La Pagerie, svet še ni vedel, da spremlja nastanek najvplivnejšega para tistega časa. On je bil 26-letni general v vzponu, ona pa 32-letna vdova z dvema otrokoma in precejšnjimi dolgovi. Ta poroka ni bila le stvar srca, temveč hladna kalkulacija v mestu, kjer so se kariere gradile v spalnicah in salonih, ne le na bojiščih.

Od giljotine do vplivnih ljubimcev

Joséphine, kot jo je začel klicati Napoleon, je imela za sabo življenje, ki bi ga težko opisali kot mirno. Rodila se je na Martiniku, v Francijo pa je prišla kot najstnica. Njen prvi mož, Alexandre de Beauharnais, je končal pod giljotino v času jakobinskega terorja leta 1794. Sama je zapor komaj preživela, a se je po padcu Robespierra hitro znašla. Postala je ljubica Paula Barrasa, najmočnejšega moža takratnega direktorija. Barras je ugotovil, da je vzdrževanje Joséphine in njenih dveh otrok, Eugèna in Hortense, zanj predrag šport. Rešitev je videl v mladem korziškem častniku, ki je ravno takrat s topovi zadušil rojalistični upor in postal nova vojaška zvezda.

Dve uri zamude in ponarejena leta

Civilni obred v dvorcu Hôtel Mondragon je bil vse prej kot romantičen. Napoleon je na lastno poroko zamudil več kot dve uri. Medtem ko so nevesta in priče, med katerimi sta bila Barras in Jean-Lambert Tallien, nestrpno čakali, je on v svoji pisarni mrzlično risal načrte za italijansko kampanjo. Matičar Charles-Théodore François je moral sredi noči dobesedno zbuditi uradnike, da so dokončali postopek. Da bi bila situacija še bolj nenavadna, sta se zakonca odločila za majhno prevaro pri dokumentih. Joséphine si je leta odvzela, Napoleon pa jih je nekaj dodal, tako da sta bila na papirju stara približno enako. General je svoji nevesti ob tej priložnosti podaril zlat prstan z napisom »Au destin« (Usodi), kar se zdi skoraj ironično glede na to, kako se je njuna zgodba končala.

Pisma, ki so jih brali britanski vohuni

Medenih tednov praktično ni bilo. Že 11. marca, le dva dni po poroki, je Napoleon odjahal proti Italiji. Njegova obsedenost z Joséphine je bila v tistem času skoraj patološka. S fronte ji je pošiljal strastna, včasih že kar obupana pisma, v katerih je zahteval, naj ga obišče. Ironija usode je hotela, da so mnoga od teh pisem prestregli Britanci. Londonski časopisi so jih z veseljem objavljali, kar je v Parizu povzročilo pravi škandal, saj je celotna Evropa lahko brala o generalovih intimnih težavah. Medtem ko je on sanjal o njej, se Joséphine v Parizu ni preveč obremenjevala z zvestobo. Njena afera s poročnikom Hippolytom Charlesom je bila javna skrivnost, ki je Napoleona v Egiptu leta 1798 dokončno zlomila in ga prisilila, da je tudi sam začel iskati tolažbo drugje.

Ko politika premaga čustva

Kljub vsem prevaram in krizam je njuna zveza zdržala vse do leta 1804, ko jo je Napoleon v katedrali Notre-Dame okronal za cesarico. A krona ni mogla rešiti biološkega problema. Napoleon je potreboval naslednika, Joséphine pa pri šestindvajsetih letih ni mogla več zanositi. Politični pritisk je postal premočan. Decembra 1809 je Napoleon zahteval ločitev, ki jo je senat uradno potrdil 10. januarja 1810. To je bil eden redkih trenutkov, ko je neusmiljeni cesar pokazal nekaj človeškosti, saj naj bi ob ločitvi oba jokala.

Napoleon se je hitro poročil z osemnajstletno avstrijsko nadvojvodinjo Marijo Luizo, ki mu je leto kasneje rodila sina. Joséphine se ni umaknila v revščino. Obdržala je naziv cesarice in prejemala letno rento v višini treh milijonov frankov. Svoj mir je našla na posestvu Malmaison, kjer se je posvetila svoji strasti do botanike. Tam je ustvarila eno najbolj impresivnih zbirk vrtnic na svetu z več kot 250 vrstami. Umrla je leta 1814, Napoleonove zadnje besede na otoku Sveta Helena pa naj bi bile prav njeno ime. Čeprav je bila njuna poroka sprva le poslovni dogovor dveh ambicioznih ljudi, je na koncu postala ena najbolj dokumentiranih in zapletenih ljubezenskih zgodb v zgodovini.